Neko popoldne sem malo klepetala s sosedo in ta mi je omenila, da opaža šumenje v ušesih. Čudno se ji zdi, da sliši šumenje vedno zvečer, ko se vse umiri.
Že dolgo časa se ji to dogaja, zdaj pa jo že lep čas tudi psihično obremenjuje, saj vedno razmišlja o tem, kaj bi lahko bilo. Ker je bila nedolgo tega pri zdravniku, ni niti pomislila, da bi šla ponovno k njemu, saj so ji pregledali vse izvide, izmerili pritisk in ugotovili, da je vse v redu. Še zdaj, ko je govorila z menoj, je vmes rekla, da se ji mogoče vse samo zdi. Povedala sem ji svojo izkušnjo z mojo nono, kako je tudi ona opažala šum v ušesih. Govorila je, da ji v ušesu zvoni. Ravno tako se ji je to dogajalo v času, ko je šla spat, in je ostala sama v tišini. Šla je k zdravniku, ki ji je prav tako izmeril krvni tlak in naredil vse preiskave ter na koncu ugotovil, da gre za tinitus, ki se ga ne da povsem pozdraviti. Lahko se naučiš s tem živeti in poskušaš čim manj posvečati pozornost temu poslušanju. To je pač degenerativna sprememba, ki je ni mogoče povsem pojasniti; izvira pa najverjetneje iz preobremenjenosti, stresa, daljšega izpostavljanja hrupu, čezmernega nošenja slušalk in, skratka, če povzamem, gre za nezdrav življenjski slog, ki kaže posledice v kasnejšem času. Moji noni so svetovali, naj si zvečer ali v času, ko najpogosteje opazi tinitus, prižge radio ali pa predvaja mirno glasbo, da preusmeri pozornost od zvonjenja. Večkrat čez dan naj počiva, da bo bolj umirjena proti večeru in bo tako lažje zaspala. Malo je treba prilagoditi slog življenja in tako se zmanjša tudi zvonjenje v ušesih.
Nona je res opazila, da se ji tinitus pojavlja vse redkeje, vendar pa ne izgine. Za nekaj časa se umiri, ga ne slišiš, a zagotovo se kdaj pa kdaj vrne. Soseda se je odločila, da bo tudi ona poskusila v tej smeri in, če ne bo bolje, bo obiskala zdravnika.